Kapunar

PD 17. april, 2024
3469
Kapunar

Preteklo nedeljo, teden dni pred koledarsko planiranim izletom zaradi obveznosti glavnega vodnika, novega birmanskega botra, smo se v lepem vremenu malce kasneje kot običajno odpeljali proti mejnemu prehodu Radlpass nad Radljami ob Dravi pod pogorjem Kozjak na višini 670 m nad morjem. Med prijetno vožnjo preko Koroške sta se štirinajstim planincem pridružila še dva skoraj domačina, večini stara znanca. Na mejnem prehodu smo lahko izkoristili gostoljubje kar dveh odprtih trgovinic dobro založenih z raznovrstnim blagom. 


Pot nas je nadalje vodila proti našemu današnjemu glavnemu cilju Kapunarju na mejnem grebenu s sosednjo Avstrijo. Večkrat smo prestopili mejo za kakšen meter in se tudi vrnili na našo stran. Prvi  daljši počitek smo opravili pri Kapunerhutte malo nad 1000 m n.v.. Med vojno je bila uničena, pred petdeset leti pa odlično obnovljena in še danes je privlačna in odprta vsakemu, ki se znajde v bližini. Sledilo je fotografiranje pogled proti dolini in kratek vzpon do samega nerazglednega vrha Kapunar 1051 m n.v.. Njegovo ime menda izvira iz oblike njegovega vršnega grebena s čopastim drevjem, ki spominja na petelina - " kapuna". Iz našega osvojenega petelinčka smo se spustili proti bivši vojaški karavli, ki jo danes uporabljajo domači radioamaterji iz Radelj. Prejeli so jo v slabem stanju in jo počasi obnavljajo in tudi mi smo bili deležni dobre kavice iz nove kuhinje s pomočjo naše Brankice. Pogreli smo se na soncu in odžejali, spominsko fotografirali in poslovili od prijaznega domačina ter pot nadaljevali proti Kobanskemu. Veliko je poti in kolesarskih steza v okolici, ki so dobro označene za popotnike z obeh dežel (Grenz Panorameweg). Hitro smo prispeli do Sv. Pankracija velike stare cerkve, ki je bila nekoč prav na mejnem grebenu z eno polovico vsaki državi na kar še vedno opozarjata obe državni zastavi na obeh straneh oltarja. Cerkev je imela burno zgodovino, večkrat uničena in požgana, leta 1935 so ji dozidali velik zvonik sedaj tudi razgledni stolp s katerega smo si ogledali okolico obeh držav. Leta 1966 je bila v celoti vrnjena Sloveniji in bila zgledno obnovljena s podporo obeh sosednjih si dežel. Po prašni makadamski poti  smo se odpravili mimo lepo urejenih domačij proti vasici Remšnik. Lepo vaško središče s cerkvijo  Sv. Jurija, župniščem, šolo in seveda za naša izsušena grla pomembno odprto vaško trgovino in gostilno, kjer smo se dobro pripravili za vožnjo proti domu, saj nas je že čakal naš vodnik s svojim busom pod najstarejšo župnijo v Dravski dolini, prvič omenjeno okoli leta 1200. Ob današnjem sneženju je jasno, da smo pravočasno izkoristili lepo aprilsko nedeljo ter ogreli svoje kosti in telo pred prihajajočo hladno fronto.

 

Zapisal in fotografiral: Borut Zajc

 
 

Fotogalerija

Iskanje