Stari vrh – Mladi vrh – Koprivnik - Blegoš
V nedeljo, 7. 4. 2024, smo se odpravili na raziskovanje Škofjeloškega hribovja. Celodnevno turo smo pričeli na smučišču Stari vrh. Pot nas je najprej vodila mimo Gostišča Stari vrh in naprej do vrha smučišča, kjer smo imeli prvi postanek. Ob poti smo uživali v razgledih na Selško dolino ter na Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe.
Razgibana pot nas je nato vodila po grebenu najprej na vrh Starega vrha (1217 m). Na razgledišču se nam je odprl lep pogled na Poljansko dolino pa vse do Trnovskega gozda in Snežnika. Sledil je krajši sestop na sedlo in ponovni vzpon na naslednji vrh na naši poti. Pot na Mladi vrh se je precej dvigala in nas pripeljala na višino 1374 m, kjer smo si zaslužili počitek. Sestop z vrha je blagodejno vplival na vse udeležence, saj je bila pot prijetna in lepo speljana skozi smrekov gozd. Sledil je krajši del hoje po »vojaški cesti« ter nato pred nami nov vzpon. Pot na Koprivnik nas je peljala po pobočju poraslim z bukovim gozdom, pod njim pa zelena preproga dišečega čemaža. Ta čudovita kulisa nam je nekoliko olajšala vzpon, ki je bil ob vedno višji temperaturi ozračja, že precej naporen. Na vrhu Koprivnika (1393 m) smo si ponovno privoščili daljši počitek in se naužili pogledov proti Julijskim Alpam in Bohinjskim goram. Z vrha smo nato sestopali proti sedlu Črni kal, na poti pa še skočili na vrh Romovec (1250 m), ki nam je bil »ravno na poti«. Do te točke smo na poti srečali samo nekaj planincev, pa še ti so bili bolj kot ne lokalci, ki so skočili na vrhove nad njihovo vasjo. Od Črnega kala naprej pa je bilo zaznati občutno spremembo – prišli smo na t.i. romarsko pot na Blegoš. Planincev, predvsem mladih družin, je kar mrgolelo, tako da je bilo na poti vse prej kot tiho. Proti Blegošu smo krenili kar po cesti, sprva je bila pot prijetna, saj smo hodili v zavetju dreves in posledično senci. Kmalu pa smo prišli na pobočje, ki je bilo povsem golo in tako smo še dodatno občutili moč sonca, ki je bilo ta dan res močno. Ko smo prispeli do Koče na Blegošu smo si privoščili zaslužen počitek. Dodobra smo se odpočili ter okrepčali, polovica udeležencev se je vmes opogumila tudi za vzpon na sam vrh Blegoša (1562 m). Ko je napočil čas za sestop v dolino, smo se podali po precej strmi poti proti vasi Potok, kjer nas je pričakal naš avtobus. Izmučeni, a vseeno zadovoljni nad našim uspehom, smo se odpravili proti domu. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo na tej pomladanski turi, ki se je na koncu prelevila kar v poletno turo.
Zapisala: Tina Jemec
Foto: Borut Zajc
Fotogalerija
_.JPG)
